1 Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
4 Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
5 CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
6 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi:
8 C-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
9 vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo
10 pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
11 M-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
12 ko vtipkamo znak <chr>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
13 ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
14 pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
16 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
17 V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
18 znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
19 <<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
20 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon),
21 da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
22 hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
23 napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona.
25 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta
26 kontinuiteta olaj¹a branje pri skakanju s strani na stran.
28 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
29 datoteki. Zdaj ¾e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
30 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
31 (pritisnite tipko META in jo dr¾ite ter pritisnite tipko v, ali pa
32 pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, èe tipke
33 META, EDIT ali ALT na va¹i tipkovnici ni).
35 >> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
41 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
43 C-v Premik se za cel zaslon naprej
44 M-v Premik se za cel zaslon nazaj
45 C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
46 centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek (znak v
47 C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
49 >> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
51 Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
57 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
58 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
60 Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
61 C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
62 znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafièno prikazano:
67 nazaj, C-b .... trenutni polo¾aj kazalèka .... naprej, C-f
70 naslednja vrstica, C-n
72 >> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalèek v sredinsko vrstico
73 na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
76 V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej¹nji),
77 N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
78 (naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalèka in uporabljali jih
79 boste VES ÈAS. Èim prej se jih nauèite, tem bolje.
81 >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
83 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
84 pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalèkom na sredini
87 Vsaka vrstice v besedilu je zakljuèena z znakom za novo vrstico
88 (angl. Newline). Ta loèuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
89 zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljuèena z znakom za novo vrstico
90 (èeprav tega Emacs ne zahteva).
92 >> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalèek na zaèetku vrstice. Kazalèek se
93 mora premakniti na konec prej¹nje vrstice. To je zato, ker se je
94 ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
96 Ukaz C-f premika kazalèek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
98 >> Poskusite ¹e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite obèutek za
99 premikanje kazalèka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
100 vrstice. ©e enkrat pritisnite C-f, da skoèite v naslednjo vrstico.
102 Ko s kazalèkom dose¾ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
103 toliko premakne, da kazalèek ostane na zaslonu. V angle¹èini se temu
104 pravi ,,scrolling``. To omogoèa, da lahko premaknemo kazalèek na
105 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
107 >> Poskusite kazalèek pripeljati s C-n èisto do dna zaslona in si oglejte,
110 Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za
111 celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
114 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
116 Èe je kazalèek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Èe je v
117 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
118 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
120 >> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ¹e nekaj C-f in
121 C-b. Opazujte uèinke M-f in M-b, ko je kazalèek sredi besede ali
124 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
125 drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad
126 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
127 nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
130 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
131 premakneta kazalèek na zaèetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
132 zaèetek oz. konec stavka.
134 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
135 Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
137 Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo niè, ponovljeni M-a pa se
138 premikajo naprej? Èeprav se ne obna¹ata enako, pa je vendar obna¹anje
139 enega in drugega po svoje naravno.
141 Polo¾aju kazalèka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, toèka.
142 Parafrazirano: kazalèek ka¾e na zaslonu, kje je toèka v besedilu.
144 Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalèka, vkljuèno s premiki
147 C-f Premik za znak naprej
148 C-b Premik za znak nazaj
150 M-f Premik za besedo naprej
151 M-b Premik za besedo nazaj
153 C-n Premik v naslednjo vrstico
154 C-p Premik v prej¹njo vrstico
156 C-a Premik na zaèetek vrstice
157 C-e Premik na konec vrstice
159 M-a Premik na zaèetek stavka
160 M-e Premik na konec stavka
162 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
163 To so najpogosteje uporabljani ukazi.
165 ©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (Meta-manj¹i od),
166 ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (Meta-veèji od), ki ga
167 premakne na konec datoteke.
169 Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
170 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
171 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
172 ukaz, Meta-vejica. Na na¹ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
173 in za ukaz M-> morate pritisniti ¹e tipko Shift.
175 >> Poskusite zdaj M-<, skok na zaèetek tega uèbenika.
176 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
178 >> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega uèbenika.
179 Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
181 Èe ima va¹a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalèek po
182 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b,
183 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh
184 terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
185 tipkanje ukazov s Control hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
186 ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
187 nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
188 enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka.
190 Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta
191 pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Veèkratno ponovitev
192 ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ¹tevilo,
193 kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ¾eljeni ukaz. Èe ima va¹a
194 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
195 namesto tega vtipkate ¹tevilo ponovitev, medtem ko dr¾ite pritisnjeno
196 tipko META. Druga metoda je sicer kraj¹a, priporoèamo pa prvo, ker
197 deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni``
198 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a.
200 Primer: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
202 >> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza
203 C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku.
205 Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo
206 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
207 ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
208 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno.
210 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument,
211 premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
212 4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
214 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
216 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi
217 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
219 Èe uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
220 okna navpièno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
221 besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi¹ko kliknete na drsnik.
223 >> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite
224 srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
225 doloèeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
227 >> Medtem ko dr¾ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi¹ko gor in
228 dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
235 Èe se Emacs preneha odzivati na va¹e ukaze, ga lahko varno prekinete z
236 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
237 predolgo, da bi se izvedli.
239 Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da preklièete ¹tevilèni
240 argument, ali pa zaèetek ukaza, ki ga ne ¾elite izvesti.
242 >> Vtipkajte C-u 100, s èimer ste izbrali ¹tevilèni argument 100,
243 zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalèek se je
244 premaknil le za en znak, ker ste ¹tevilèni argument vmes preklicali
247 Tudi èe ste po nesreèi vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
253 Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogoèenih``, da bi jih
254 zaèetniki ne izvedli po nesreèi.
256 Èe vtipkate tak onemogoèen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
257 obvestilom, kateri ukaz ste sku¹ali izvesti, in vas vpra¹alo, èe ga
260 Èe v resnici ¾elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
261 na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na
262 vpra¹anje odgovorite z ,n`.
264 >> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogoèen ukaz), zatem odgovorite n.
270 Emacs lahko prika¾e veè oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
271 razlo¾ili, kako uporabljamo veè oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
272 le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoè ali
273 pa izpis kak¹nega drugega programa. Preprosto je:
275 C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
277 To je Ctrl-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
278 zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre.
280 >> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
281 >> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
282 Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu,
283 ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
285 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
287 Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz
288 sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom Control-x. Cela vrsta
289 ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
290 delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
291 zaènejo s Control-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
294 * VRIVANJE IN BRISANJE
295 ----------------------
297 Èe ¾elite v obstojeèe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
298 kazalèek na ¾eljeno mesto in zaènite tipkati. Znake, ki jih lahko
299 vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
300 jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
303 Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
304 nekaterih tipkovnicah je oznaèena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
305 slu¾i za brisanje tipka <Backspace>.
307 Splo¹no <Delete> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
310 >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri¹ite.
311 Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
312 tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
314 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
315 vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ob desnem robu
316 oznaèuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
318 >> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
319 ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
321 >> S tipko <Delete> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
322 veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
325 Znak za novo vrstico lahko pobri¹emo enako kot vsak drug znak. S tem,
326 ko pobri¹emo znak za novo vrstico, zdru¾imo vrstici v eno samo. Èe bo
327 nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
328 veè zaslonskih vrstic.
330 >> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
331 zdru¾i vrstico s prej¹njo.
333 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
334 vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
336 Spomnimo se, da lahko za veèino ukazov v Emacsu doloèimo, naj se
337 izvedejo veèkrat zaporedoma; to vkljuèuje tudi vnos teksta. Ponovitev
338 obièajnega znaka ga veèkrat vrine v besedilo.
340 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
342 Zdaj ste se nauèili najpreprostej¹i naèin, da v Emacsu nekaj natipkate
343 in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
346 <Delete> pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
348 C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
351 M-<Delete> pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
352 M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom
354 C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
355 M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
357 Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
358 besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
359 M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
360 C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
361 moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
362 vrstice, drugi na stavke.
364 Kadarkoli pobri¹ete kaj veè kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
365 primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr¾eno vrnete (angl.
366 ,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
367 nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi veèkrat, in
368 tako napravimo veè kopij. Ukaz za vraèanje zavr¾enega besedila je C-y.
370 Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
371 pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
372 prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo¹no ukazi, ki
373 lahko povzroèijo veliko ¹kode (pobri¹ejo veliko besedila), shranijo
374 pobrisano besedilo; tisti, ki pobri¹ejo samo posamezni znak, ali samo
375 prazne vrstice in presledke, pa ne.
377 >> Postavite kazalèek na zaèetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
378 pobri¹ete vsebino vrstice.
379 >> ©e enkrat pritisnite C-k. To pobri¹e ¹e znak za novo vrstico.
381 Ste opazili, da prvi C-k pobri¹e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ¹e
382 vrstici samo, s èimer se vse besedilo pod biv¹o vrstico premakne za
383 eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ¹tevilèni argument malo
384 drugaèe: pobri¹e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
385 ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
386 drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k.
388 Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
389 tja, kjer je trenutno kazalèek, z ukazom C-y.
391 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
393 Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
394 nekdo odnesel. Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse
395 pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
398 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
400 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
402 >> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalèek za nekaj vrstic navzdol
403 in ¹e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
406 Kaj pa, èe ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
407 ste za iskanim odlomkom pobrisali ¹e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
408 pobrisan odlomek. Vendar tudi prej¹nje besedilo ni izgubljeno. Do
409 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
410 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
411 besedilom. Vsak naslednji M-y prika¾e ¹e eno prej. Ko ste konèno
412 pri¹li do iskanega besedila, ni treba napraviti niè posebnega, da bi
413 ga obdr¾ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
414 ostalo, kamor ste ga odlo¾ili.
416 Èe pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na zaèete, torej
417 spet na zadnje pobrisano besedilo.
419 >> Pobri¹ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri¹ite ¹e
421 Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
422 Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
423 Ponovite ukaz M-y ¹e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
424 zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika¾e ponovno nazadnje
425 pobrisana vrstica, in ¹e naprej. Èe ¾elite, lahko tudi ukazu
426 M-y podate pozitivno ali negativno ¹tevilo ponovitev.
429 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
430 ----------------------
432 Èe ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
433 besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
434 C-x u zadnjo spremembo besedila; èe ukaz ponovimo, preklièemo ¹e
435 predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se¾e ¹e eno
436 spremembo globlje v zgodovino.
438 Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na¹ih ukazov, z dvema
439 izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
440 (npr. premik kazalèka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
441 znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
442 bi jih morali vtipkati.
444 >> Pobri¹ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo priklièite nazaj s C-x u.
446 C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
447 s C-x u, ga je pa la¾je odtipkati, èe morate ukaz ponoviti veèkrat
448 zaporedoma. Te¾ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
449 povsem oèitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ¹e kot C-x u. Na
450 nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr¾imo
451 pritisnjeno tipko CONTROL.
453 Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe
454 bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
460 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
461 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
462 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
463 na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
464 (pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko).
466 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
467 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
468 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
469 (angl. save) na disk. Tako imamo mo¾nost, da se izognemo temu, da bi
470 nam na pol spremenjene datoteke le¾ale po disku, kadar tega ne
471 ¾elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
472 lahko prvotno datoteko priklièemo nazaj celo ¹e potem, ko smo datoteko
475 V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se zaène in
476 konèa z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
477 zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
478 ,,TUTORIAL``, va¹a delovna kopija uèbenika Emacsa. Ko boste poiskali
479 kak¹no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
481 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
482 datoteko i¹èemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
483 tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
485 C-x C-f (poi¹èi datoteko)
487 vas Emacs povpra¹a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
488 vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podroèju pravimo pogovorni
489 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
490 pogovornega vmesnika lahko uporabljate obièajne ukaze za urejanje, èe
491 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
493 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
494 pogovornem vmesniku) lahko ukaz preklièete s C-g.
496 >> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ¹e C-g. Zadnji ukaz od treh je
497 zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
498 uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
500 Ko ste dokonèali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
501 po¾ene ukaz C-x C-f in poi¹èe iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
502 izgine, ko je ukaz izveden.
504 Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
505 dopolnjujete, urejate ali kako drugaèe spreminjate vsebino. Ko ¾elite,
506 da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
508 C-x C-s (shrani datoteko)
510 Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika raèunalnika na datoteko na
511 disk. Ko prviè izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
512 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
513 razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
515 Ko je Emacs shranil datoteko, izpi¹e njeno ime. Shranjujte raje
516 pogosteje kot ne, da v primeru, èe gre z raèunalnikom kaj narobe, ne
519 >> Vtipkajte C-x C-s, s èimer boste shranili svojo kopijo tega
520 uèbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
523 Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
524 tako ne boste videli, da Emacs ¹e kaj izpi¹e. To je znak, da je
525 operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
526 prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
527 ,,odmrznete`` z ukazom C-q. Èe je va¹ sistem eden takih, si za nasvet,
528 kako re¹iti to nev¹eènost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
529 Incremental Search`` v priroèniku za Emacs.
531 Poi¹èete lahko lahko ¾e obstojeèo datoteko, da si jo ogledate ali
532 popravite, ali pa tudi datoteko, ki ¹e ne obstaja. To je naèin, kako z
533 Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi¹èite datoteko z izbranim imenom,
534 ki bo sprva prazna, in zaènite pisati. Ko jo boste prviè shranili, bo
535 Emacs ustvaril datoteko z vne¹enim besedilom. Od tod dalje delate na
536 ¾e obstojeèi datoteki.
542 Tudi èe ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
543 ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
544 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
546 >> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
547 foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
548 shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
549 vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
551 Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
552 podroèju`` (angl. buffer). Ko poi¹èemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
553 novo delovno podroèje. Vsa obstojeèa delovna podroèja v Emacsu vidimo
556 C-x C-b Seznam delovnih podroèij.
558 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
560 Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
561 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
562 podroèja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``,
563 na primer, je ¾e eno takih. To delovno podroèje smo ustvarili
564 ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
565 katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega podroèja.
567 >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
569 Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
570 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
571 delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
572 spreminjanje delovnega podroèja druge datoteke nima nobenega vpliva na
573 podroèje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
574 udobno pot, da shranimo delovno podroèje prve datoteke. Nerodno bi
575 bilo preklapljanje na prvo podroèje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
576 C-s. Namesto tega imamo:
578 C-x s Shrani nekatera delovna podroèja
580 Ukaz C-x poi¹èe delovna podroèja, katerih vsebina je bila spremenjena,
581 odkar je bila zadnjiè shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
582 podroèje C-x s vpra¹a, èe ga ¾elite shraniti.
585 * RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV
586 ------------------------
588 ©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
589 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
590 eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je:
592 C-x Znakovna raz¹iritev (angl. Character eXtend).
593 Sledi mu en sam znak.
594 M-x Raz¹iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
597 Tudi ti ukazi so na splo¹no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
598 pogosto kot tiste, ki ste se jih ¾e nauèili. Dva ukaza iz raz¹irjenega
599 nabora ¾e poznamo: C-x C-f, s katerim poi¹èemo datoteko, in C-x C-s, s
600 katerim datoteko shranimo. ©e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
601 povemo, da ¾elimo konèati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
602 C-c (ne skrbite: preden konèa, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
605 Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *zaèasno*, tako da lahko ob vrnitvi
606 nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
608 Na sistemih, ki to dopu¹èajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
609 lupino, a ga ne konèa - èe uporabljate ukazno lupino C, se lahko
610 vrnete z ukazom ,fg` ali splo¹neje z ukazom ,,%emacs``.
612 Drugod ukaz C-z po¾ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
613 po¾enete kak¹en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
614 primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
615 je navadno naèin, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
617 Ukaz C-x C-c uporabimo, èe se nameravamo odjaviti s sistema. To je
618 tudi pravilen naèin za izhod iz Emacsa, èe je tega pognal program za
619 delo s po¹to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
620 napraviti z zaèasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
621 èe se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
622 Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
624 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
626 C-x C-f Poi¹èi datoteko.
627 C-x C-s Shrani datoteko.
628 C-x C-b Seznam delovnih podroèij.
629 C-x C-c Konèaj Emacs.
630 C-x u Preklic zadnjega ukaza.
632 Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj
633 poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih naèinih dela. Eden
634 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
635 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem
636 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
637 ¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
638 samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
639 pritiskom na <Return>.
641 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite
642 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
643 vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return.
645 >> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
646 vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
648 Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
649 z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
653 * AVTOMATIÈNO SHRANJEVANJE
654 --------------------------
656 Spremembe v datoteki, ki jih ¹e niste shranili na disk, so izgubljene,
657 èe medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
658 Emacs periodièno avtomatièno shrani vse datoteke, ki jih
659 urejate. Avtomatièno shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
660 znaku ,#` na zaèetku in koncu imena: èe se je va¹a datoteka imenovala
661 ,,hello.c``, se avtomatièno shranjena datoteka imenuje
662 ,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatièno shranjena
663 datoteka ni veè potrebna, in Emacs jo pobri¹e.
665 Èe res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatièno
666 shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime
667 datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
668 recover file<Return>. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
669 za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
675 Kadar Emacs opazi, da poèasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
676 na dnu zaslona odzivno podroèje in v njem sproti prikazuje natipkano.
682 Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno
685 --:** TUTORIAL (Fundamental)--58%----------------------
687 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
690 Zdaj ¾e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
691 poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ¹e NN
692 odstotkov celotne datoteke. Èe je zaèetek datoteke na zaslonu, bo
693 namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, èe je
694 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete,
695 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
697 Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali.
698 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
701 Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak¹nem naèinu dela
702 Emacs. Privzeti naèin je osnovni naèin (Fundamental), v katerem ste
703 sedaj. Fundamental je eden od glavnih naèinov (angl. major
704 mode). Emacs pozna veliko razliènih glavnih naèinov. Nekateri od njih
705 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
706 besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni naèin,
707 njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi¹e
710 Glavni naèini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
711 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
712 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
713 mora vsak glavni naèin vnesti komentarje drugaèe. Ker je vsak glavni
714 naèin ime raz¹irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
715 naèin. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v naèin
718 Èe nameravate popravljati slovensko (ali angle¹ko) besedilo, kot je na
719 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text).
720 >> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
722 Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
723 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za
724 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je
725 obravnaval kot meje med besedami.
727 Glavni naèini navadno poèenjajo majhne spremembe, kot je ta: veèina
728 ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to poènejo na razlièen naèin.
730 Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem naèinu dobite z ukazom C-h m.
732 >> Uporabite C-u C-v enkrat ali veèkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu
734 >> Vtipkajte C-h m, da vidite, v èem se tekstovni naèin (Text) razlikuje
735 od osnovnega (Fundamental).
736 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
738 Glavnim naèinom pravimo glavni naèini zato, ker obstajajo tudi
739 podnaèini (angl. minor modes). Podnaèini ne nadome¹èajo glavnih
740 naèinom, ampak le spreminjajo njihovo obna¹anje. Podnaèine lahko
741 aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega naèina in neodvisno
742 od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
743 en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
745 Podnaèin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
746 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
747 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
749 Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
750 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
751 auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
752 (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
754 >> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati "asdf asdkl
755 sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
756 Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
757 vrstice samo na presledkih.
759 ©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
760 spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni
763 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
764 nekaj besedila in poglejte, èe bo Emacs res delil vrstice pri 20
765 znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
767 Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa,
768 kadar popravljate ¾e napisan odstavek.
769 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam
770 znotraj odstavka in uka¾ete M-q (Meta-q).
772 >> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q.
778 Emacs lahko v besedilu poi¹èe niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
779 naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
780 premikanje kazalèka, saj premakne kazalèek na kraj v besedilu, kjer je
783 Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugaèno od tistega, ki ste ga
784 navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
785 odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
787 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
788 iskanje nazaj po datoteki. POÈAKAJTE! Ne preizku¹ajte jih ¹e ta hip!
790 Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
791 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
792 in vas èaka, da zaènete tipkati, kar i¹èete. <Return> zakljuèi iskanje.
794 >> Pritisnite zdaj C-s. POÈASI, èrko za èrko, vtipkajte besedo
795 ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
796 se je zgodilo s kazalèkom.
797 >> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
798 >> ©estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalèek.
799 >> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
801 Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
802 poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi¹èete
803 naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalèek``, samo ¹e enkrat
804 pritisnete C-s. Èe takega mesta ni, Emacs èivkne in vam sporoèi, da
805 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
807 OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
808 zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
809 ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
810 ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
811 C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
812 Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
814 Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
815 da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
816 nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
817 predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
818 mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delete>, boste
819 s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
820 postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
823 Èe sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
824 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
827 C-s zaène iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalèek, in
828 i¹èe do konca datoteke. Èe bi radi iskali proti zaèetku datoteke,
829 namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
830 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
833 * VEÈ OKEN NA ZASLONU
834 ---------------------
836 Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken
837 na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu.
839 >> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
840 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
841 V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem
843 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
844 (Èe nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
845 >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v
847 >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
848 Zgornje okno ¹e vedno ka¾e ta navodila.
849 >> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalèek se je vrnil na
850 mesto, kjer je bil, preden smo skoèili v spodnje okno.
852 Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
853 v oknu je ostal kazalèek, samo trenutno aktivno okno pa kazalèek tudi
854 v resnici prika¾e. Vsi obièajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
855 nauèili, veljajo za aktivno okno.
857 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
858 drugega pa uporabljamo samo za pomoè. Kazalèek ostaja ves èas v oknu,
859 v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
860 premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
862 C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko Meta (na
863 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni
864 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
865 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko
866 pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
868 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META
869 in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
870 pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
871 deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
872 kot sta CONTROL in META.
874 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
876 (Èe bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
877 zgornjega. Razmi¹ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr¾i samo eno okno, in
878 sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
880 Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem
881 oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega
882 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
885 Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki:
887 >> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih
888 datotek. Konèajte z <Return>. Odpre se ¹e eno okno in izbrana
889 datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo
892 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
893 zaprete spodnje okno.
896 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
897 ----------------------------
899 Vèasih boste pri¹li v nekaj, èemur se pravi ,,rekurzivni nivo
900 urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
901 oklepajo ime glavnega naèina. V osnovnem naèinu bi, na primer, videli
902 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
904 Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re¹ite, èe vtipkate ESC ESC ESC. To
905 zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
906 za ukinjanje odveènih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
908 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
909 ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
911 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
912 preklièe ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
918 V tem uvodu smo posku¹ali zbrati dovolj informacij, da lahko zaènete
919 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to
920 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih
921 koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene
922 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
923 kot ,,help``, pomoè).
925 Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè
926 ¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
927 povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste
928 si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g.
930 (Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
931 primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem pa, èe C-h ne
932 prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega poskusite
933 pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
935 Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
936 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
939 >> Vtipkajte C-h c Control-p.
940 Izpi¹e se nekaj takega kot
942 C-p runs the command previous-line
944 Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
945 uporabljamo, kadar pi¹emo prilagoditve in raz¹iritve Emacsa. Ker pa so
946 navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
947 poène, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve¾itev, èe ste se z
948 ukazom ¾e kdaj sreèali.
950 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
951 ali, èe nimate tipke META, <Esc>v.
953 Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
955 >> Vtipkajte C-h k Control-p.
957 To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem
958 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
959 z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
960 urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste
963 Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè:
965 C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime
968 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
969 To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
971 C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal
972 vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te
973 ukaze lahko priklièete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
974 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
975 zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek.
977 >> Vtipkajte C-h a file<Return>.
979 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
980 ,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e
981 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
984 >> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite
987 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
993 Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo
994 zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
995 storite to z ukazom C-z.
997 Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
998 Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
1002 RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
1003 ----------------------------
1005 Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
1006 besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
1007 Emacs. V sloven¹èino ga je prevedel Primo¾ Peterlin.
1009 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
1010 razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
1012 Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
1014 Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
1015 v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
1016 avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
1017 nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
1019 Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
1020 spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno
1021 oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
1023 Pogoji za razmno¾evanje in raz¹irjanje samega Emacsa so malo drugaèni,
1024 a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
1025 kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
1026 obstrukcionizem (,,lastni¹tvo``) v programju tako, da uporabljate,
1027 pi¹ete in delite prosto programje!
1029 ;;; Local Variables:
1030 ;;; coding: iso-latin-2
projects / chise / xemacs-chise.git / blob