+Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
+Emacs. Prvo berilo.
+
+Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
+CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
+vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi:
+
+ C-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+ vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo
+ pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
+ M-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
+ ko vtipkamo znak <chr>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
+ pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
+
+Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
+V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
+znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
+<<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
+>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon),
+ da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
+ hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
+ napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona.
+
+Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta
+kontinuiteta olaj¹a branje pri skakanju s strani na stran.
+
+Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
+datoteki. Zdaj ¾e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
+ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
+(pritisnite tipko META in jo dr¾ite ter pritisnite tipko v, ali pa
+pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, èe tipke
+META, EDIT ali ALT na va¹i tipkovnici ni).
+
+>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
+
+
+* POVZETEK
+----------
+
+Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
+
+ C-v Premik se za cel zaslon naprej
+ M-v Premik se za cel zaslon nazaj
+ C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
+ centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek (znak v
+ C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
+
+>> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
+ Vtipkajte C-l.
+ Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
+
+
+* PREMIKANJE KAZALÈKA
+---------------------
+
+Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
+pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
+
+Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
+C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafièno prikazano:
+
+ prej¹nja vrstica, C-p
+ :
+ :
+ nazaj, C-b .... trenutni polo¾aj kazalèka .... naprej, C-f
+ :
+ :
+ naslednja vrstica, C-n
+
+>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalèek v sredinsko vrstico
+ na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
+ sredino zaslona.
+
+V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej¹nji),
+N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
+(naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalèka in uporabljali jih
+boste VES ÈAS. Èim prej se jih nauèite, tem bolje.
+
+>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
+
+>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
+ pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalèkom na sredini
+ vrstice.
+
+Vsaka vrstice v besedilu je zakljuèena z znakom za novo vrstico
+(angl. Newline). Ta loèuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
+zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljuèena z znakom za novo vrstico
+(èeprav tega Emacs ne zahteva).
+
+>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalèek na zaèetku vrstice. Kazalèek se
+ mora premakniti na konec prej¹nje vrstice. To je zato, ker se je
+ ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
+
+Ukaz C-f premika kazalèek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
+
+>> Poskusite ¹e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite obèutek za
+ premikanje kazalèka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
+ vrstice. ©e enkrat pritisnite C-f, da skoèite v naslednjo vrstico.
+
+Ko s kazalèkom dose¾ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
+toliko premakne, da kazalèek ostane na zaslonu. V angle¹èini se temu
+pravi ,,scrolling``. To omogoèa, da lahko premaknemo kazalèek na
+katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
+
+>> Poskusite kazalèek pripeljati s C-n èisto do dna zaslona in si oglejte,
+ kaj se zgodi.
+
+Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za
+celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
+pa za besedo nazaj.
+
+>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
+
+Èe je kazalèek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Èe je v
+belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
+deluje podobno, a v nasprotni smeri.
+
+>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ¹e nekaj C-f in
+ C-b. Opazujte uèinke M-f in M-b, ko je kazalèek sredi besede ali
+ med besedami.
+
+Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
+drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad
+enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
+nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
+ipd.).
+
+Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
+premakneta kazalèek na zaèetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
+zaèetek oz. konec stavka.
+
+>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
+ Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
+
+Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo niè, ponovljeni M-a pa se
+premikajo naprej? Èeprav se ne obna¹ata enako, pa je vendar obna¹anje
+enega in drugega po svoje naravno.
+
+Polo¾aju kazalèka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, toèka.
+Parafrazirano: kazalèek ka¾e na zaslonu, kje je toèka v besedilu.
+
+Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalèka, vkljuèno s premiki
+po besedo in stavek:
+
+ C-f Premik za znak naprej
+ C-b Premik za znak nazaj
+
+ M-f Premik za besedo naprej
+ M-b Premik za besedo nazaj
+
+ C-n Premik v naslednjo vrstico
+ C-p Premik v prej¹njo vrstico
+
+ C-a Premik na zaèetek vrstice
+ C-e Premik na konec vrstice
+
+ M-a Premik na zaèetek stavka
+ M-e Premik na konec stavka
+
+>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
+ To so najpogosteje uporabljani ukazi.
+
+©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (Meta-manj¹i od),
+ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (Meta-veèji od), ki ga
+premakne na konec datoteke.
+
+Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
+pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
+prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
+ukaz, Meta-vejica. Na na¹ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
+in za ukaz M-> morate pritisniti ¹e tipko Shift.
+
+>> Poskusite zdaj M-<, skok na zaèetek tega uèbenika.
+ Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
+
+>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega uèbenika.
+ Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
+
+Èe ima va¹a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalèek po
+zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b,
+C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh
+terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
+tipkanje ukazov s Control hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
+nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
+enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka.
+
+Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta
+pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Veèkratno ponovitev
+ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ¹tevilo,
+kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ¾eljeni ukaz. Èe ima va¹a
+tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
+namesto tega vtipkate ¹tevilo ponovitev, medtem ko dr¾ite pritisnjeno
+tipko META. Druga metoda je sicer kraj¹a, priporoèamo pa prvo, ker
+deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni``
+argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a.
+
+Primer: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
+
+>> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza
+ C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku.
+
+Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo
+ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
+ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
+argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno.
+
+Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument,
+premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
+4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
+
+>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
+
+To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi
+premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
+
+Èe uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
+okna navpièno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
+besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi¹ko kliknete na drsnik.
+
+>> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite
+ srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
+ doloèeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
+
+>> Medtem ko dr¾ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi¹ko gor in
+ dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
+ premikate mi¹ko?
+
+
+* ÈE SE EMACS OBESI
+-------------------
+
+Èe se Emacs preneha odzivati na va¹e ukaze, ga lahko varno prekinete z
+ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
+predolgo, da bi se izvedli.
+
+Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da preklièete ¹tevilèni
+argument, ali pa zaèetek ukaza, ki ga ne ¾elite izvesti.
+
+>> Vtipkajte C-u 100, s èimer ste izbrali ¹tevilèni argument 100,
+ zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalèek se je
+ premaknil le za en znak, ker ste ¹tevilèni argument vmes preklicali
+ s C-g.
+
+Tudi èe ste po nesreèi vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
+
+
+* ONEMOGOÈENI UKAZI
+-------------------
+
+Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogoèenih``, da bi jih
+zaèetniki ne izvedli po nesreèi.
+
+Èe vtipkate tak onemogoèen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
+obvestilom, kateri ukaz ste sku¹ali izvesti, in vas vpra¹alo, èe ga
+res ¾elite izvesti.
+
+Èe v resnici ¾elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
+na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na
+vpra¹anje odgovorite z ,n`.
+
+>> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogoèen ukaz), zatem odgovorite n.
+
+
+* OKNA
+------
+
+Emacs lahko prika¾e veè oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
+razlo¾ili, kako uporabljamo veè oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
+le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoè ali
+pa izpis kak¹nega drugega programa. Preprosto je:
+
+ C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
+
+To je Ctrl-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
+zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre.
+
+>> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
+>> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
+ Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu,
+ ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
+
+>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
+
+Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz
+sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom Control-x. Cela vrsta
+ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
+delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
+zaènejo s Control-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
+
+
+* VRIVANJE IN BRISANJE
+----------------------
+
+Èe ¾elite v obstojeèe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
+kazalèek na ¾eljeno mesto in zaènite tipkati. Znake, ki jih lahko
+vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
+jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
+skok v novo vrstico.
+
+Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
+nekaterih tipkovnicah je oznaèena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
+slu¾i za brisanje tipka <Backspace>.
+
+Splo¹no <Delete> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
+kazalèka.
+
+>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri¹ite.
+ Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
+ tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
+
+Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
+vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ob desnem robu
+oznaèuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
+
+>> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
+ ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
+
+>> S tipko <Delete> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
+ veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
+ vrstici je izginil.
+
+Znak za novo vrstico lahko pobri¹emo enako kot vsak drug znak. S tem,
+ko pobri¹emo znak za novo vrstico, zdru¾imo vrstici v eno samo. Èe bo
+nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
+veè zaslonskih vrstic.
+
+>> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
+ zdru¾i vrstico s prej¹njo.
+
+>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
+ vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
+
+Spomnimo se, da lahko za veèino ukazov v Emacsu doloèimo, naj se
+izvedejo veèkrat zaporedoma; to vkljuèuje tudi vnos teksta. Ponovitev
+obièajnega znaka ga veèkrat vrine v besedilo.
+
+>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
+
+Zdaj ste se nauèili najpreprostej¹i naèin, da v Emacsu nekaj natipkate
+in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
+ukazov za brisanje:
+
+ <Delete> pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
+ oznake za kazalèek)
+ C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
+ za kazalèek)
+
+ M-<Delete> pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
+ M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom
+
+ C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
+ M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
+
+Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
+besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
+M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
+C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
+vrstice, drugi na stavke.
+
+Kadarkoli pobri¹ete kaj veè kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
+primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr¾eno vrnete (angl.
+,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
+nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi veèkrat, in
+tako napravimo veè kopij. Ukaz za vraèanje zavr¾enega besedila je C-y.
+
+Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
+pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
+prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo¹no ukazi, ki
+lahko povzroèijo veliko ¹kode (pobri¹ejo veliko besedila), shranijo
+pobrisano besedilo; tisti, ki pobri¹ejo samo posamezni znak, ali samo
+prazne vrstice in presledke, pa ne.
+
+>> Postavite kazalèek na zaèetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
+ pobri¹ete vsebino vrstice.
+>> ©e enkrat pritisnite C-k. To pobri¹e ¹e znak za novo vrstico.
+
+Ste opazili, da prvi C-k pobri¹e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ¹e
+vrstici samo, s èimer se vse besedilo pod biv¹o vrstico premakne za
+eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ¹tevilèni argument malo
+drugaèe: pobri¹e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
+ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
+drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k.
+
+Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
+tja, kjer je trenutno kazalèek, z ukazom C-y.
+
+>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
+
+Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
+nekdo odnesel. Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse
+pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
+pobrisane vrstice.
+
+>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
+
+Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
+
+>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalèek za nekaj vrstic navzdol
+ in ¹e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
+ besedila?
+
+Kaj pa, èe ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
+ste za iskanim odlomkom pobrisali ¹e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
+pobrisan odlomek. Vendar tudi prej¹nje besedilo ni izgubljeno. Do
+njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
+besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
+besedilom. Vsak naslednji M-y prika¾e ¹e eno prej. Ko ste konèno
+pri¹li do iskanega besedila, ni treba napraviti niè posebnega, da bi
+ga obdr¾ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
+ostalo, kamor ste ga odlo¾ili.
+
+Èe pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na zaèete, torej
+spet na zadnje pobrisano besedilo.
+
+>> Pobri¹ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri¹ite ¹e
+ eno vrstico.
+ Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
+ Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
+ Ponovite ukaz M-y ¹e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
+ zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika¾e ponovno nazadnje
+ pobrisana vrstica, in ¹e naprej. Èe ¾elite, lahko tudi ukazu
+ M-y podate pozitivno ali negativno ¹tevilo ponovitev.
+
+
+* PREKLIC UKAZA (UNDO)
+----------------------
+
+Èe ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
+besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
+C-x u zadnjo spremembo besedila; èe ukaz ponovimo, preklièemo ¹e
+predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se¾e ¹e eno
+spremembo globlje v zgodovino.
+
+Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na¹ih ukazov, z dvema
+izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
+(npr. premik kazalèka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
+znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
+bi jih morali vtipkati.
+
+>> Pobri¹ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo priklièite nazaj s C-x u.
+
+C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
+s C-x u, ga je pa la¾je odtipkati, èe morate ukaz ponoviti veèkrat
+zaporedoma. Te¾ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
+povsem oèitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ¹e kot C-x u. Na
+nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr¾imo
+pritisnjeno tipko CONTROL.
+
+Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe
+bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+
+
+* DATOTEKE
+----------
+
+Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
+datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
+ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
+na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
+(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko).
+
+Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
+bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
+spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
+(angl. save) na disk. Tako imamo mo¾nost, da se izognemo temu, da bi
+nam na pol spremenjene datoteke le¾ale po disku, kadar tega ne
+¾elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
+lahko prvotno datoteko priklièemo nazaj celo ¹e potem, ko smo datoteko
+¾e shranili na disk.
+
+V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se zaène in
+konèa z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
+zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
+,,TUTORIAL``, va¹a delovna kopija uèbenika Emacsa. Ko boste poiskali
+kak¹no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
+
+Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
+datoteko i¹èemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
+tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
+
+ C-x C-f (poi¹èi datoteko)
+
+vas Emacs povpra¹a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
+vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podroèju pravimo pogovorni
+vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
+pogovornega vmesnika lahko uporabljate obièajne ukaze za urejanje, èe
+ste se na primer pri tipkanju zmotili.
+
+Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
+pogovornem vmesniku) lahko ukaz preklièete s C-g.
+
+>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ¹e C-g. Zadnji ukaz od treh je
+ zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
+ uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
+
+Ko ste dokonèali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
+po¾ene ukaz C-x C-f in poi¹èe iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
+izgine, ko je ukaz izveden.
+
+Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
+dopolnjujete, urejate ali kako drugaèe spreminjate vsebino. Ko ¾elite,
+da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
+
+ C-x C-s (shrani datoteko)
+
+Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika raèunalnika na datoteko na
+disk. Ko prviè izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
+da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
+razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
+
+Ko je Emacs shranil datoteko, izpi¹e njeno ime. Shranjujte raje
+pogosteje kot ne, da v primeru, èe gre z raèunalnikom kaj narobe, ne
+izgubite veliko.
+
+>> Vtipkajte C-x C-s, s èimer boste shranili svojo kopijo tega
+ uèbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
+ ...TUTORIAL``.
+
+Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
+tako ne boste videli, da Emacs ¹e kaj izpi¹e. To je znak, da je
+operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
+prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
+,,odmrznete`` z ukazom C-q. Èe je va¹ sistem eden takih, si za nasvet,
+kako re¹iti to nev¹eènost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
+Incremental Search`` v priroèniku za Emacs.
+
+Poi¹èete lahko lahko ¾e obstojeèo datoteko, da si jo ogledate ali
+popravite, ali pa tudi datoteko, ki ¹e ne obstaja. To je naèin, kako z
+Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi¹èite datoteko z izbranim imenom,
+ki bo sprva prazna, in zaènite pisati. Ko jo boste prviè shranili, bo
+Emacs ustvaril datoteko z vne¹enim besedilom. Od tod dalje delate na
+¾e obstojeèi datoteki.
+
+
+* DELOVNA PODROÈJA
+------------------
+
+Tudi èe ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
+ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
+ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
+
+>> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
+ foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
+ shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
+ vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
+
+Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
+podroèju`` (angl. buffer). Ko poi¹èemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
+novo delovno podroèje. Vsa obstojeèa delovna podroèja v Emacsu vidimo
+z ukazom:
+
+ C-x C-b Seznam delovnih podroèij.
+
+>> Poskusite C-x C-b zdaj.
+
+Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
+tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
+podroèja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``,
+na primer, je ¾e eno takih. To delovno podroèje smo ustvarili
+ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
+katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega podroèja.
+
+>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
+
+Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
+ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
+delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
+spreminjanje delovnega podroèja druge datoteke nima nobenega vpliva na
+podroèje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
+udobno pot, da shranimo delovno podroèje prve datoteke. Nerodno bi
+bilo preklapljanje na prvo podroèje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
+C-s. Namesto tega imamo:
+
+ C-x s Shrani nekatera delovna podroèja
+
+Ukaz C-x poi¹èe delovna podroèja, katerih vsebina je bila spremenjena,
+odkar je bila zadnjiè shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
+podroèje C-x s vpra¹a, èe ga ¾elite shraniti.
+
+
+* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV
+------------------------
+
+©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
+razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
+eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je:
+
+ C-x Znakovna raz¹iritev (angl. Character eXtend).
+ Sledi mu en sam znak.
+ M-x Raz¹iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
+ ukaza.
+
+Tudi ti ukazi so na splo¹no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
+pogosto kot tiste, ki ste se jih ¾e nauèili. Dva ukaza iz raz¹irjenega
+nabora ¾e poznamo: C-x C-f, s katerim poi¹èemo datoteko, in C-x C-s, s
+katerim datoteko shranimo. ©e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
+povemo, da ¾elimo konèati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
+C-c (ne skrbite: preden konèa, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
+datoteke).
+
+Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *zaèasno*, tako da lahko ob vrnitvi
+nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
+
+Na sistemih, ki to dopu¹èajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
+lupino, a ga ne konèa - èe uporabljate ukazno lupino C, se lahko
+vrnete z ukazom ,fg` ali splo¹neje z ukazom ,,%emacs``.
+
+Drugod ukaz C-z po¾ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
+po¾enete kak¹en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
+primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
+je navadno naèin, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
+
+Ukaz C-x C-c uporabimo, èe se nameravamo odjaviti s sistema. To je
+tudi pravilen naèin za izhod iz Emacsa, èe je tega pognal program za
+delo s po¹to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
+napraviti z zaèasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
+èe se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
+Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
+
+Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
+
+ C-x C-f Poi¹èi datoteko.
+ C-x C-s Shrani datoteko.
+ C-x C-b Seznam delovnih podroèij.
+ C-x C-c Konèaj Emacs.
+ C-x u Preklic zadnjega ukaza.
+
+Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj
+poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih naèinih dela. Eden
+takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
+niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem
+vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
+¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
+samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
+pritiskom na <Return>.
+
+Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite
+zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
+vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return.
+
+>> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+ vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
+
+ Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
+ z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
+ ,,spremenila``.
+
+
+* AVTOMATIÈNO SHRANJEVANJE
+--------------------------
+
+Spremembe v datoteki, ki jih ¹e niste shranili na disk, so izgubljene,
+èe medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
+Emacs periodièno avtomatièno shrani vse datoteke, ki jih
+urejate. Avtomatièno shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
+znaku ,#` na zaèetku in koncu imena: èe se je va¹a datoteka imenovala
+,,hello.c``, se avtomatièno shranjena datoteka imenuje
+,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatièno shranjena
+datoteka ni veè potrebna, in Emacs jo pobri¹e.
+
+Èe res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatièno
+shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime
+datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
+recover file<Return>. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
+za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
+
+
+* ODZIVNO PODROÈJE
+------------------
+
+Kadar Emacs opazi, da poèasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
+na dnu zaslona odzivno podroèje in v njem sproti prikazuje natipkano.
+
+
+* STATUSNA VRSTICA
+------------------
+
+Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno
+nekaj podobnega kot:
+
+--:** TUTORIAL (Fundamental)--58%----------------------
+
+V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
+urejate.
+
+Zdaj ¾e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
+poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ¹e NN
+odstotkov celotne datoteke. Èe je zaèetek datoteke na zaslonu, bo
+namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, èe je
+zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete,
+tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
+
+Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali.
+Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
+so samo èrtice.
+
+Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak¹nem naèinu dela
+Emacs. Privzeti naèin je osnovni naèin (Fundamental), v katerem ste
+sedaj. Fundamental je eden od glavnih naèinov (angl. major
+mode). Emacs pozna veliko razliènih glavnih naèinov. Nekateri od njih
+so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
+besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni naèin,
+njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi¹e
+Fundamental.
+
+Glavni naèini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
+denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
+programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
+mora vsak glavni naèin vnesti komentarje drugaèe. Ker je vsak glavni
+naèin ime raz¹irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
+naèin. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v naèin
+Fundamental.
+
+Èe nameravate popravljati slovensko (ali angle¹ko) besedilo, kot je na
+primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text).
+>> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
+
+Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
+spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za
+dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je
+obravnaval kot meje med besedami.
+
+Glavni naèini navadno poèenjajo majhne spremembe, kot je ta: veèina
+ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to poènejo na razlièen naèin.
+
+Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem naèinu dobite z ukazom C-h m.
+
+>> Uporabite C-u C-v enkrat ali veèkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu
+ vrha zaslona.
+>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v èem se tekstovni naèin (Text) razlikuje
+ od osnovnega (Fundamental).
+>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
+
+Glavnim naèinom pravimo glavni naèini zato, ker obstajajo tudi
+podnaèini (angl. minor modes). Podnaèini ne nadome¹èajo glavnih
+naèinom, ampak le spreminjajo njihovo obna¹anje. Podnaèine lahko
+aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega naèina in neodvisno
+od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
+en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
+
+Podnaèin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
+Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
+presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
+
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
+vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
+auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
+(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
+
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati "asdf asdkl
+ sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
+ Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
+ vrstice samo na presledkih.
+
+©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
+spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni
+argument.
+
+>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
+ nekaj besedila in poglejte, èe bo Emacs res delil vrstice pri 20
+ znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
+
+Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa,
+kadar popravljate ¾e napisan odstavek.
+Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam
+znotraj odstavka in uka¾ete M-q (Meta-q).
+
+>> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q.
+
+
+* ISKANJE
+---------
+
+Emacs lahko v besedilu poi¹èe niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
+naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
+premikanje kazalèka, saj premakne kazalèek na kraj v besedilu, kjer je
+na¹el iskani niz.
+
+Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugaèno od tistega, ki ste ga
+navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
+odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
+
+Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
+iskanje nazaj po datoteki. POÈAKAJTE! Ne preizku¹ajte jih ¹e ta hip!
+
+Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
+v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
+in vas èaka, da zaènete tipkati, kar i¹èete. <Return> zakljuèi iskanje.
+
+>> Pritisnite zdaj C-s. POÈASI, èrko za èrko, vtipkajte besedo
+ ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
+ se je zgodilo s kazalèkom.
+>> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
+>> ©estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalèek.
+>> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
+
+Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
+poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi¹èete
+naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalèek``, samo ¹e enkrat
+pritisnete C-s. Èe takega mesta ni, Emacs èivkne in vam sporoèi, da
+iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
+
+OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
+zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
+ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
+ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
+C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
+Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
+
+Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
+da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
+nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
+predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
+mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delete>, boste
+s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
+postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
+,a`.
+
+Èe sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
+(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
+se iskanje prekine.
+
+C-s zaène iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalèek, in
+i¹èe do konca datoteke. Èe bi radi iskali proti zaèetku datoteke,
+namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
+tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
+
+
+* VEÈ OKEN NA ZASLONU
+---------------------
+
+Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken
+na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu.
+
+>> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
+>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
+ V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem
+ oknu.
+>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
+ (Èe nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
+>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v
+ spodnje okno.
+>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
+ Zgornje okno ¹e vedno ka¾e ta navodila.
+>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalèek se je vrnil na
+ mesto, kjer je bil, preden smo skoèili v spodnje okno.
+
+Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
+v oknu je ostal kazalèek, samo trenutno aktivno okno pa kazalèek tudi
+v resnici prika¾e. Vsi obièajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
+nauèili, veljajo za aktivno okno.
+
+Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
+drugega pa uporabljamo samo za pomoè. Kazalèek ostaja ves èas v oknu,
+v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
+premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
+
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko Meta (na
+PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni
+tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
+tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko
+pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
+
+Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META
+in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
+pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
+deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
+kot sta CONTROL in META.
+
+>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
+
+(Èe bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
+zgornjega. Razmi¹ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr¾i samo eno okno, in
+sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
+
+Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem
+oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega
+okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
+datoteko.
+
+Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki:
+
+>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih
+ datotek. Konèajte z <Return>. Odpre se ¹e eno okno in izbrana
+ datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo
+ okno.
+
+>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
+ zaprete spodnje okno.
+
+
+* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
+----------------------------
+
+Vèasih boste pri¹li v nekaj, èemur se pravi ,,rekurzivni nivo
+urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
+oklepajo ime glavnega naèina. V osnovnem naèinu bi, na primer, videli
+[(Fundamental)] namesto (Fundamental).
+
+Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re¹ite, èe vtipkate ESC ESC ESC. To
+zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
+za ukinjanje odveènih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
+
+>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
+ ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
+
+Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
+preklièe ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
+
+
+* DODATNA POMOÈ
+---------------
+
+V tem uvodu smo posku¹ali zbrati dovolj informacij, da lahko zaènete
+Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to
+zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih
+koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene
+veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
+kot ,,help``, pomoè).
+
+Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè
+¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
+povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste
+si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g.
+
+(Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
+primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem pa, èe C-h ne
+prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega poskusite
+pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+
+Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
+pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
+kratek opis ukaza.
+
+>> Vtipkajte C-h c Control-p.
+ Izpi¹e se nekaj takega kot
+
+ C-p runs the command previous-line
+
+Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
+uporabljamo, kadar pi¹emo prilagoditve in raz¹iritve Emacsa. Ker pa so
+navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
+poène, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve¾itev, èe ste se z
+ukazom ¾e kdaj sreèali.
+
+Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
+ali, èe nimate tipke META, <Esc>v.
+
+Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
+
+>> Vtipkajte C-h k Control-p.
+
+To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem
+z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
+z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
+urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste
+konèali.
+
+Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè:
+
+ C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime
+ funkcije.
+
+>> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
+ To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+
+ C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal
+ vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te
+ ukaze lahko priklièete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
+ bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
+ zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek.
+
+>> Vtipkajte C-h a file<Return>.
+
+To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
+,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e
+tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
+write-file.
+
+>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite
+ nekajkrat.
+
+>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
+
+
+* ZAKLJUÈEK
+-----------
+
+Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo
+zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
+storite to z ukazom C-z.
+
+Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
+Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
+prito¾ite se!
+
+
+RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
+----------------------------
+
+Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
+besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
+Emacs. V sloven¹èino ga je prevedel Primo¾ Peterlin.
+
+To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
+razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+
+Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
+
+ Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
+ v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
+ avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
+ nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
+
+ Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
+ spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno
+ oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
+
+Pogoji za razmno¾evanje in raz¹irjanje samega Emacsa so malo drugaèni,
+a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
+kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
+obstrukcionizem (,,lastni¹tvo``) v programju tako, da uporabljate,
+pi¹ete in delite prosto programje!
+
+;;; Local Variables:
+;;; coding: iso-latin-2
+;;; End:
projects / chise / xemacs-chise.git.1 / commitdiff